V aprilu so kapitalski trgi kljub precejšnjim geopolitičnim pretresom dosegli nove rekordne vrednosti. V središču pozornosti so ostale napetosti med ZDA in Iranom, ki so povzročile zaprtje Hormuške ožine za ves ladijski promet in ceno nafte Brent ob koncu meseca potisnile nad 110 dolarjev. ZDA in Iran sta sicer 7. aprila sklenila dogovor o pogojnem dvotedenskem premirju, ki naj bi sprostil ladijski promet, vendar do dejanske sprostitve ožine ni prišlo. Kljub ponavljajočim se neuspehom pri doseganju trajnega premirja je znatna umiritev bombardiranja zadostovala, da je na trgih ponovno zavladal optimizem. Svetovni delniški trgi so zabeležili močno rast tveganih naložb, ki jo je spodbudila ponovna rotacija kapitala v sektor umetne inteligence (UI). Evropske delnice so se podražile za +5,4 % in ameriške delnice za +8,8 %, pri čemer so se delnice proizvajalcev čipov podražile za + 36,2 %.
Od marčevske razprodaje do aprilskega preobrata
Potem ko so se v marcu precej pocenile UI delnice, je april prinesel popolni preobrat. Marčevski padec je bil posledica negotovosti glede vzdržnosti investicij v UI infrastrukturo, geopolitičnih napetosti v Hormuški ožini ter strahu, da bi umetna inteligenca programsko industrijo lahko bolj spodkopala kot okrepila. To potrjuje, da se naložbene zgodbe z visoko stopnjo navdušenja ob zunanjih šokih hitro umirijo. Aprila pa sta trgu ponovno zavladala sektorja komunikacijskih storitev (+16,7 %) in informacijske tehnologije (+15,6 %), medtem ko je bil energetski sektor s 5,0-odstotnim padcem najmanj donosen. Med posameznimi naložbami sta izstopala proizvajalca čipov Intel (+110,7 %) in AMD (+71,5 %).
Izjemna aprilska rast cen UI delnic je deloma posledica marčevske podvrženosti pretirani razprodaji le-teh. Ključna dejavnika rasti pa sta bila tudi odlično poslovanje borznih družb v prvem četrtletju letošnjega leta ter vztrajanje pri izjemno visokih vlaganjih v UI infrastrukturo. Tehnološki velikani (znani kot »hyperscalers«), med njih uvrščamo Amazon, Microsoft, Alphabet in Meto, naj bi samo v letu 2026 za UI infrastrukturo namenili 700 milijard dolarjev. Alphabet je v svojih izkazih za prvo četrtletje razkril kar 63-odstotno rast prihodkov v segmentu Google Cloud, pri čemer so poudarili, da so bile prav poslovne UI rešitve glavni motor rasti, število uporabnikov Geminija (Googlov model umetne inteligence) pa se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečalo za 40 %. Tudi proizvajalec čipov Intel pridobiva zagon v segmentu podatkovnih centrov. Zaradi naraščajočega povpraševanja po centralnih procesnih enotah (CPU) so se prihodki tega segmenta povzpeli za 22 % na 5,1 milijarde dolarjev. Rezultati teh tehnoloških gigantov jasno nakazujejo na nadaljnjo krepitev povpraševanja po gradnji podatkovnih centrov, ki so ključni za poganjanje umetne inteligence.
Pogled naprej
Tehnološki velikani nadaljujejo z naložbami v podatkovne centre v zgodovinskih razsežnostih. Čeprav so vlagatelji v aprilu prepoznali vse večjo uporabno vrednost UI-tehnologij, končna donosnost teh investicij ostaja vprašljiva. Ključni izziv za tehnološke gigante ostaja monetizacija – ali bodo lahko uporabnikom zaračunali dovolj, da bodo povrnili visoke kapitalske vložke.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
