Ena izmed osrednjih tem na kapitalskih trgih ostaja uvedba ameriških carin ter pogajanja z državami glede njihove višine. Ob začetku meseca je vlagatelje presenetila tudi objava podatkov z ameriškega trga dela – urad za statistiko dela je namreč poročal o nižjem številu novih zaposlitev od pričakovanj. Dodatno so bili revidirani tudi podatki za junij in maj, ki so razkrili še šibkejše stanje na trgu dela. Ti podatki nakazujejo postopno ohlajanje ameriškega gospodarstva, kar je povzročilo občutna nihanja na kapitalskih trgih.
V veljavi nove carine
Konec julija sta ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dosegla dogovor o vzpostavitvi okvirja za uvedbo carin na evropske izvozne izdelke. V okviru dogovora so bile predvidene 15 % carine na večino evropskih proizvodov, hkrati pa naj bi EU investirala 600 milijard ameriških dolarjev v ZDA ter občutno povečala uvoz ameriških energentov in vojaške opreme. Dogovorjene carine na izdelke iz EU so začele veljati 7. avgusta 2025, skupaj s številnimi drugimi carinami, ki jih je ZDA vzporedno uvedla tudi za druge države. Med pomembnejšimi so: 50 % carine na brazilske izdelke, 39 % na švicarske, 15 % na izdelke iz Južne Koreje in Japonske. Carine na kanadske izdelke so se povišale s 25 % na 35 %, kar je ameriški predsednik utemeljil z neuspešnim preprečevanjem tihotapljenja fentanila. ZDA so prav tako napovedale povišanje carin na indijske izdelke kot odziv na nadaljevanje uvoza ruske nafte (zvišanje carin s 25 % na 50 %, ki so začele veljati 27. avgusta).
Posledice uvedbe carin
Trump vztrajno poudarja, kako se zaradi uvedenih carin v ameriški proračun stekajo milijarde dolarjev. Ta vir prihodkov naj bi bil ključen za financiranje t. i. »velikega čudovitega zakona«, ki bo v prihodnjih letih verjetno še dodatno povečal proračunski primanjkljaj ZDA. V nasprotju z njegovimi izjavami pa carine ameriškemu gospodarstvu povzročajo precejšnjo škodo. Čeprav so bila sprva prisotna pričakovanja o rasti inflacije, se ta za zdaj še niso uresničila – predvsem zato, ker podjetja zaenkrat prevzemajo strošek carin in s tem ščitijo končne potrošnike. Ocene kažejo, da ameriška podjetja prevzamejo med 60 % in 80 % stroškov carin. Mnoga podjetja so se pritiskom na cene uspela izogniti tudi zaradi velikih zalog, ki so jih ustvarila v začetku leta. A bolj oprijemljiv vpliv carin se bo verjetno pokazal v naslednjih mesecih, ko bodo zaloge pošle in bodo podjetja prisiljena povišane stroške prenesti na kupce.
Tudi ameriški trg dela je začel kazati prve znake šibkosti. Že 1. avgusta je presenetil podatek o občutno nižjem številu novih zaposlitev – ustvarjenih je bilo le 73.000 delovnih mest namesto 110.000. Še bolj negativno pa so delovali popravki za pretekle mesece: število novih zaposlitev za junij in maj je bilo namreč znižano za 133.000 oz. 125.000 delovnih mest. To pomeni, da je bilo v teh dveh mesecih dejansko ustvarjenih le 14.000 oz. 19.000 novih zaposlitev. Ameriški predsednik Trump je ob tem obtožil direktorico urada za statistiko dela namernega manipuliranja s podatki ter jo posledično razrešil s položaja.
Presenetljivi podatki s trga dela v ZDA so vplivali na kapitalske trge. Ameriške delnice so se po objavi poročila pocenile za -2,6 %, evropske pa za -1,9 %. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice se je znižala s 4,37 % na 4,19 %, medtem ko je donosnost do dospetja 2-letnih obveznic upadla s 3,96 % na 3,68 %. Ob koncu julija so tržna pričakovanja kazala na možnost enega do dveh znižanj referenčnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) do konca leta, pri čemer bi vsako znašalo 25 bazičnih točk (skupno znižanje s 4,50 % na 4,00 %). Vendar pa so prvi znaki ohlajanja trga dela povzročili preobrat v pričakovanjih – zdaj trg predvideva kar tri znižanja do konca leta. Kljub rahlo slabšim podatkom ostaja letna stopnja brezposelnosti na zgodovinsko nizki ravni, pri 4,3 % za mesec avgust. Celoten vpliv carin bo znan v prihodnjih mesecih, pri čemer pa bodo najverjetneje na slabšem predvsem ameriški potrošniki.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
