Vstop v julij se je pričel z vrsto pomembnih dogodkov, ki so imeli vpliv na kapitalske trge. Med njimi so bile novosti glede carin, ki jih predsednik Trump uvaja do drugih držav in sprejetje ter potrditev »Velikega čudovitega zakona« (ang. Big beautiful bill), ki v glavnem vključuje znižanje davkov, zmanjšanje sredstev za socialne transferje in programe zelene energije ter povečanje izdatkov za obrambo.
Carinski dogovori se nadaljujejo
Predsednik Trump je 7. julija zaostril trgovinsko vojno z vzpostavitvijo novih carin za 14 držav, ki naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Med tarčami sta bili Japonska in Južna Koreja, ki se bosta morali soočiti s 25 % carinami na izvožene izdelke, pri čemer pa se naj prejšnje sektorske carine na avte, jeklo in aluminij ne bi prištevale – postavljena je enotna 25 % carina. Trump je hkrati podaljšal 90-dnevni odlog na aprilske carine, ki jih je napovedal številnim partnerskim državam, in sicer do 1. avgusta, z namenom, da bi v tem času dosegel dogovore z državami, s katerimi ti še niso bili sklenjeni. Do konca julija so ZDA edini okvir za dogovorjene carine vzpostavile z Združenim Kraljestvom, Vietnamom in Kitajsko. Dogovor med ZDA in Združenim Kraljestvom je prinesel znižanje carine na avtomobile s 27,5 % na 10 % ter umik carin na letalske dele in motorje. Dogovor med ZDA in Vietnamom je prinesel znižanje carin s 46 % na 20 % ter 40 % carine na izdelke, ki so pretovorjeni s Kitajske. Kitajska se je namreč poskusila izogniti carinam s preusmerjanjem izdelkov prek Vietnama. Vietnam se je strinjal z ničelno stopnjo carin na ameriške izdelke. Dogovor med ZDA in Kitajsko zaenkrat ostaja enak - ameriške carine v višini 55 % na kitajske izdelke ter 10 % carine na ameriške izdelke. Z 9. julijem je Trump napovedal 50 % carine na uvožen baker in na vse uvožene izdelke z Brazilije, ki oboje stopijo v veljavo prav tako s 1. avgustom. Z uvedbo carin na baker želi spodbuditi domačo proizvodnjo, a gradnja rudnikov in talilnic lahko traja več let. V tem času bodo domači proizvajalci še naprej odvisni od uvoza, kar pa pomeni, da se bodo soočali z občutno višjimi stroški v primerjavi s svojo konkurenco.
»Veliki čudoviti zakon«
Sprejetje novega ameriškega proračunskega zakona, ki ga je potrdil tudi Predstavniški dom, predvideva zvišanje proračunskega primanjkljaja za približno 3,4 bilijona dolarjev v naslednjih desetih letih. Ta zakon vključuje podaljšanje davčnih olajšav še iz predsednikovega prvega mandata do leta 2028. Hkrati se pričakuje precejšnje znižanje izdatkov za zdravstveni program Medicaid, na katerega se zanašajo milijoni Američanov z nizkimi dohodki in invalidi. Izdatki za obrambo se bodo povečali za 150 milijard dolarjev. Po drugi strani se bodo drastično znižale subvencije za zeleno energijo. Ocenjeni proračunski primanjkljaj za ZDA v 2024 znaša 7,6 %1, z novim proračunskim zakonom pa se lahko ta številka še poveča. To potencialno problematiko ponazarja tudi majsko znižanje bonitetne ocene ZDA s strani agencije Moody’s z dosedanje najvišje ocene Aaa na Aa1 – Moody's je držal Aaa oceno za ZDA od leta 1917. Moody's zaradi nadaljnjega večanja proračunskih izdatkov pričakuje, da se bo ameriški proračunski primanjkljaj do leta 2035 povečal na 9 %.
Vpliv na kapitalske trge
Ameriške delnice so se v letošnjem letu podražile za +8,1 %2 v ameriških dolarjih. Skrbi glede uvajanja carin, morebitnih posledičnih inflacijskih pritiskov in večanja zadolženosti ameriške države ustvarja negotovost ter pritisk na dolar in niža njegovo vrednost. Evro je tako v letošnjem letu pridobil +10,3 %2 vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Če pogledamo donosnost ameriških delnic v evrih, je ta v letošnjem letu znašala -1,6 %2. Evropske delnice so se v letošnjem letu podražile za +9,8 %, slovenske pa za +52,8 %2.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
1 Vir: IMF Fiscal Monitor, oktober 2024.
2 Donosnost z vključenimi dividendami.
