Junij se je na kapitalskih trgih pričel precej umirjeno. Ameriške delnice so se do konca meseca podražile za skromnih +1,4 % (v EUR), evropske delnice pa so se pocenile za -1,2 %. Gibanje trgov nakazuje na zatišje pred nevihto, ko vsi čakajo, kako se bodo odvila carinska pogajanja med ZDA in ostalimi državami. Predvsem so številne oči uprte v Kitajsko in ZDA, ki naj bi končno dosegle dogovor.
Dogovor ZDA-Kitajska
V sredo, 10. 6. 2025, je predsednik ZDA Donald Trump naznanil, da je zelo zadovoljen s pogajanji s Kitajsko. Dva dni kasneje je na svojem socialnem omrežju predstavil tudi nekaj podrobnosti dogovora, in sicer Kitajska bo ZDA dobavila magnete in redke rude, ZDA pa bo kitajskim študentom zopet omogočila izobraževanje na ameriških univerzah. Hkrati so se dogovorili za ameriške carine v višini 55 % na kitajske izvoze ter za 10 % carine na ameriške izvoze. Dogovor naj bi predstavljal približni okvir za nadaljnja pogajanja med državama. Trump je v začetku aprila napovedal številnim državam partnericam tudi višje carine, ki jih je nekaj dni kasneje odložil za 90 dni (do 9. julija). Trenutno je edini okvirni dogovor vzpostavljen med ZDA in Združenim Kraljestvom, ZDA in Kitajsko ter ZDA in Vietnamom. Trump se je zaradi omejenih zmogljivosti njegove administracije odločil, da pristopi k posameznim bilateralnim pogajanjem s ključnimi trgovinskimi partnerji, med katere predvsem spadajo Indija, Japonska, Južna Koreja in Evropska unija. Napovedal je tudi namero, da pošlje pisma vsem trgovinskim partnerjem, kjer bo navedeno, kakšni so pogoji ZDA za nadaljnje sodelovanje, pri tem pa bodo ti trgovinski partnerji imeli zgolj možnost »vzemi ali pusti«.
Pritisk na centralne banke
Že vse od začetka uvajanja številnih carin Trump pritiska na ameriško centralno banko (Fed), natančneje na predsednika Feda Jerome Powella, da znižajo referenčne obrestne mere in spodbudijo ameriško gospodarstvo, ki ga uvedene carine rahlo bremenijo. Powell še vedno zagovarja, da morajo počakati na prihodnje gospodarske podatke, ko bo bolj jasno, kako bodo carine vplivale na gospodarstvo oziroma ali se bo zaradi tega pričela krepiti tudi inflacija. Letna stopnja splošne inflacije se je v maju rahlo okrepila z 2,3 % na 2,4 %, letna stopnja brezposelnosti pa se je v juniju znižala s 4,2 % na 4,1 % - še vedno ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh. Trg dela zaenkrat ostaja stabilen in inflacija se še ni vrnila na ciljna 2 %, zato posledično še ni močnega razloga za nižanje referenčnih obrestnih mer. Tržna pričakovanja sicer nakazujejo na majhno verjetnost, da Fed zniža referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk na septembrskem zasedanju. Referenčna obrestna mera v ZDA že od decembra 2024 ostaja v razponu 4,25-4,50 %. Na drugi strani pa je Evropska centralna banka (ECB) referenčno obrestno mero znižala že osmič v zadnjem letu, in sicer za 25 bazičnih točk na 2,00 % (v vseh osmih znižanjih s 4,00 % na 2,00 %). Trgi pričakujejo še eno dodatno znižanje za 25 bazičnih točk do konca tega leta.
Vpliv na kapitalske trge
Ameriški in evropski delniški trg sta se vrnila oziroma celo presegla nivoje izpred uveljavitve carin v začetku aprila. Glede na trenutne carinske odloge Trumpa, nekaj bilateralnih dogovorov med posameznimi državami in še vedno solidne gospodarske podatke, so delniški trgi vrednoteni precej optimistično – nivoji cen delnic v splošnem nakazujejo, kot da so države že dosegle ugodne dogovore. Kljub dogovorjeni 55 % carini na kitajske uvožene izdelke je to še vedno precej višja stopnja, kakor v začetku leta, ko je imela ZDA vzpostavljeno 20,8 % carino na kitajske izdelke. Novi dogovori bodo najverjetneje še vedno slabši (vsaj za ameriške trgovinske partnerje), kakor so bili pred uvedbo carin, kar bo posledično tudi vplivalo na poslovanje borznih družb, ki so izpostavljene poslovanju z ZDA, in njihova vrednotenja. Predvsem bodo imeli velik vpliv prihodnji dogovori med ZDA in ostalimi državami, saj se bliža 9. julij, ko poteče 90-dnevni odlog ameriških carin na večino držav. V primeru neuspešnih pogajanj lahko pričakujemo še dodatne pretrese na kapitalskih trgih.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
