September je na kapitalskih trgih zaznamovalo ponovno prevrednotenje kapitala, saj so višje zahtevane donosnosti državnih obveznic in rast cen nafte brent (za +14,4 % na 103,5 dolarjev) okrepile inflacijska pričakovanja. V ospredju dogajanja so bili predvsem obvezniški trgi, kjer se vse bolj odražajo pričakovanja o daljšem obdobju restriktivne denarne politike. Kljub temu so delniški trgi našli podporo v dobrih poslovnih rezultatih podjetij in nadaljnjem investicijskem razmahu na področju umetne inteligence (UI).
Obvezniški trg
Septembra sta Evropska centralna banka (ECB) in ameriška centralna banka (Fed) nadaljevali zaostrovanje denarne politike. Obe sta ključne obrestne mere zvišali za 25 bazičnih točk, s čimer se je depozitna obrestna mera ECB povzpela na 2,50 %, ciljna obrestna mera Fed pa na 4,00 %. Tržna pričakovanja nakazujejo na 3 dodatne dvige ameriške referenčne obrestne mere na 4,75 % in 3 dodatne dvige evropske depozitne obrestne mere na 3,25 % do konca naslednjega leta. Osrednji razlog ostajajo vztrajni inflacijski pritiski, ki jih dodatno krepi rast cen energentov zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.
Višja inflacijska pričakovanja in spremenjene napovedi glede prihodnjega gibanja obrestnih mer so pritiskale tudi na zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic – donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je zvišala s 4,75 % na 5,29 %, nemške s 3,32 % na 3,58 % in slovenske s 3,66 % na 4,05 %. K rasti donosnosti so poleg višjih cen nafte prispevali tudi vztrajna inflacija, povečane potrebe držav po financiranju in pričakovanja o daljšem obdobju višjih obrestnih mer.
Vse oči uprte na UI
Višji stroški kapitala predstavljajo pomemben izziv tudi za tehnološki sektor, zlasti za kapitalsko intenzivne naložbe v infrastrukturo UI. Kljub dražjemu financiranju tehnološki velikani nadaljujejo ambiciozne investicijske načrte. Kapitalske naložbe največjih ameriških ponudnikov računalništva v oblaku bodo letos dosegle okvirno 800 milijard dolarjev, medtem ko nekatere napovedi za leto 2027 predvidevajo že več kot bilijon dolarjev. Močno povpraševanje po infrastrukturi za umetno inteligenco se odraža tudi v poslovanju proizvajalcev polprevodnikov – Filadelfijski indeks delnic proizvajalcev polprevodnikov je v septembru porasel za +12,2 %. V tem obdobju sta bili najdonosnejši ameriški panogi informacijska tehnologija (+7,0 %) in komunikacijske storitve (+6,9 %). Med najbolj donosnimi so bile ameriške borzne družbe Intel (+37,6 %), AMD (+33,2 %) in Meta (+29,9 %). Pozitivni trendi so vidni tudi pri drugih proizvajalcih čipov in infrastrukture, vendar postajajo vlagatelji vse bolj pozorni na razmerje med visokimi investicijami in dejansko ustvarjenimi prihodki.
Pogled naprej
V prihodnjih mesecih bo za kapitalske trge ključno vprašanje, kako dolgo bodo obrestne mere ostale povišane in v kolikšni meri bo gospodarstvo sposobno absorbirati višje stroške financiranja. Delniški trgi trenutno kljubujejo rasti obrestnih mer zaradi močne rasti dobičkov, vendar bo nadaljnje draženje kapitala postopoma omejevalo kreditiranje in potrošnjo. Ob naraščajočem javnem dolgu bodo države vse več sredstev namenjale servisiranju obveznosti, kar lahko dodatno zavre gospodarsko rast.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.